Monthly Archives: August 2017

Razkužilo bi morali imeti tudi v torbicah

Vse premalo se zavedamo, koliko mikrobov prenašamo s svojimi deli telesa. Pri tem mislimo predvsem na roke, ki čez dan prijemajo stvari, na katerih kar mrgoli tovrstnih bitij, ki s prostim očesom niso vidna. Razkužilo za roke pa je sredstvo, ki nam pri tem pomaga in omogoča preprečiti prenašanje mikrobov na druge predmete in posledično tudi na ljudi.

Razkužilo za roke je besedna zveza ob kateri pomislimo na zdravstvene ustanove. Nekateri menijo, da je to sredstvo, ki sodi tja in to je to. Žal pa je to velika zmota, v kateri živijo. Tovrstno razkužilo bi morali namreč imeti prav vsi in ga uporabiti večkrat na dan. V končni fazi bi se moralo nujno znajti v naših torbicah, kjer se vedno najde prostor za drobnarije, ki nam ne koristijo kaj dosti.

Je pa pri tem treba poudariti, da imamo srečo, saj nas v zadnjem času že kar javni preko medijev ozaveščajo, kako pomembna je higiena rok, ob tem pa omenjajo tudi tovrstno razkužilo. Razkužilo je sredstvo, ki ga lahko kupimo že v vsaki bolje založeni trgovini in to po izjemno nizkih cenah. Tako v resnici ne bi smeli imeti izgovora, da ne moremo priti do njega ali da se ga ne bi mogli privoščiti.

Razkužilo za roke torej ni samo obveznost javnih ustanov, kjer mikrobov kar mrgoli, ampak je obveznost, ki se je moramo zavedati tudi mi. Za začetek razkužilo imejmo doma, kasneje pa se ga lahko navadimo nositi tudi v torbicah. Tako ga bomo lahko vedno in povsod imeli pri sebi in ga uporabili, ko bo čas za to. S tem bomo lahko preprečili marsikatero bolezen in še kaj hujšega.

Zanzibar, afriška otoška zgodba

Zanzibar je afriški otok, mesto in otočje.

Ime Zanzibar je izvira iz arabske besede Zinj el-Barr, kar pomeni otok črncev. Lokalno prebivalstvo za poimenovanje uporablja ime Unguja. Vzhodno afriški otok ima površino tisoč šesto kvadratnih kilometrov, na skrajnih točkah meri petinosemdeset kilometrov v dolžino ter devetintrideset kilometrov v širino. Na otoku Zanzibar živi blizu milijon prebivalcev, večinoma na urbanih območjih. Najbolj poseljena območja najdemo na območju glavnega mesta, na severu ter severozahodu, kjer so najbolj rodovitna območja. Glavno mesto Zanzibar se nahaja na strateški točki, ki je v davni preteklosti omogočala varen pristan ter prav tako varno izplutje. Zato v mestu najdemo številne stare stavbe ter druge priče bogate zgodovine mesta. Kamnito mesto je stari del prestolnice, uvrščeno je na seznam kulturne dediščine. Za obiskovalce je zanimiv tudi nacionalni park Jozani Chwaka Bay. Območje parka je bilo v šestdesetih letih dvajsetega stoletja zaščiteno, na teritoriju velikem petdeset kvadratnih kilometrov najdemo številne edinstvene rastlinske in živalske vrste. Med znamenitosti otoka sodita tudi Jambiani, vas z okoli šest tisoč prebivalci ter turistično območje Kizimkazi. Pemba je drugi največji otok otočja Zanzibar, njegova površina znaša devetsto osemdeset kvadratnih kilometrov. Nahaja se petdeset kilometrov severno vzhodno od otoka Zanzibar, na njem živi štiristo tisoč prebivalce. Otok je pravo nasprotje otoka Zanzibar v turistične pogledu. Na njem se znajdejo redki obiskovalci. Na otoku deluje znan center tradicionalne medicine, ki pa privablja predvsem Afričane. Največja mesta na otoku Pemba so Chake, Mkoani ter Wete. Chake je obalno mesto ob istoimenskem zalivu, šteje dvajset tisoč prebivalcev. V njegovi bližini se nahaja edino letališče na otoku. Mkoani je pristaniško mesto, nahaja se na jugozahodnem delu otoka. Večina trajektnega prometa poteka prav preko pristanišča Mkoani. Wete se nahaja na severnem delu otoka, šteje trideset tisoč prebivalcev.

Otočje Zanzibar ponuja obiskovalcem pogled v bolj ali manj odmaknjeno življenje na afriških otokih. Oglejte si termine potovanj v Zanzibar.

Borelija tipični znaki so rdečice na mestih vboda

Borelija znaki so različni, med najbolj pogoste sodi rdeč kolobar na mestu vboda.

Rdeči borelija kožni znaki se ne pojavijo takoj po vbodu klopa, ampak po nekaj dneh do nekaj tednov. Rdečina kože ob mestu vboda začne nato na sredi bledeti, postopoma se začne rdeče znamenje preoblikovati v tipičen rdečkast kolobar. Tipično rdeči borelija kožni znaki se pojavijo pri približno sedemdeset odstotkih obolelih, v drugih primerih pa se lahko znaki pojavijo tudi po preteku leta ali več časa. V tem primeru bolezen najprej počiva leto, leto in pol ali ustrezno časovno obdobje. Po preteku obdobja mirovanja bolezen izbruhne z nizom znakov. V tem primeru so borelija tipični znaki predvsem motnje koncentracije, depresija ter drugi znaki. Največkrat poteka zdravljenje z jemanjem antibiotikov. Težave se v nekaterih primerih lahko nadaljujejo, saj so borelija tipični znaki odkriti prepozno ter je posledično prepozno zdravljenje manj učinkovito. Zaradi tega težave postanejo trajnostne. To so lahko bolečine v križu, bolečine v sklepih ter druge težave. V tem primeru se borelija značilni znaki prelevijo v kronično bolezen. Del obolelih za Lymsko boreliozo sicer ne čuti nobenih težav, učinkovito je zdravljenje z antibiotiki ter protitelesi. Za Lymsko boreliozo je značilno, da je večinoma zbolijo ženske, se je možno z hitrim ukrepanjem rešiti hujših posledic ter da zanjo ne obstaja cepivo. Lymska borelioza je dvajsetkrat bolj pogosta kot druge bolezni povezane z ugrizom obolelega klopa. V Sloveniji je Lymska borelioza prisotna povsod, kjer se nahajajo okuženi klopi. Število obolelih od obdobja do obdobja niha in sicer med od dobrih dva tisoč do skoraj sedem tisoč obolelih. Leta tisoč devetsto šestindevetdeset smo imeli v Sloveniji dva tisoč štiristo obolelih, leta dva tisoč trinajst pa skoraj sedem tisoč obolelih, leta dva tisoč šestnajst pa je bilo v Sloveniji zabeleženih preko štiri tisoč dvesto obolelih oseb.

Borelija znaki so najpogostejša posledica uboda okuženega klopa.

lymska borelioza