Category Archives: zdravje

Kako do večjega vnosa omega 3?

Uživanje omega 3 je za človeško telo izredno pomembno. Žal se ljudje še premalo zavedajo, kako skrbeti za zdravje najbolj pomembnega organa telesa, za srce. Ni namreč le vadba tista, ki je pomembna, tudi za zdravje same mišice je treba skrbeti in k temu še največ pripomorejo omega 3 maščobne kisline. Omega 3 pripomorejo k boljšemu vidu oz. k ohranjanju le – tega, pomagajo tudi pri krvnem obtoku, pravilnemu srčnemu utripu in lažjim sprejemanjem odločitev. Najlažje jih dobimo v mastnih ribah, kot je tuna, losos ipd., če pa vam ribe niso najbolj všeč, pa so omega 3 kapsule odlična izbira, poglejte pa pred nakupom, koliko omega 3 posamezna kapsula vsebuje, saj so deleži izjemno različni med proizvajalci.

Tudi z drugimi živili se omega 3 lahko povečajo

Kot smo rekli, omega 3 kapsule so najbolj enostavna izbira, saj se kapsulo le zaužije, pa vendar obstajajo tudi drugi načini, je pa razlika v tem, kje se največ omega 3 nahaja. Na primer vsa zelena zelenjava je odličen vir, nikakor pa ne smemo tudi mimo lanenega in konopljinega olja, potem so odličen vir tudi chia semena, laneno seme, konopljino seme in orehi (vendar je tu problem v prevelikem deležu omega 6). Sicer so še živila, kjer se omega 3 nahaja, vendar je delež precej majhen.

Ribe kot najboljši vir omega 3

Pa je to res? Žal ne vedno in tudi vedno manj. Dejstvo namreč je v tem, da se gojene ribe vedno bolj hrani z žiti in drugimi izdelki, ki imajo velik delež omega 6, kar je tudi razlog, da niti ne moremo več vedeti, koliko omega 3 z ribami dejansko užijemo. Veliko bolje je tako jesti vsaj ribe, ki so bile ulovljene v prostem območju in so si hrano lovile same, saj tako vsaj ne dobimo zraven tudi omega 6.

Ultrazvok srca lahko reši tudi življenja

Človeško življenje je kljub temu, da tako ne izgleda, res zelo krhko. Kaj hitro se namreč zgodi, da se življenje konča in to zaradi nezdravih žil, zamašitve žil, zaradi kapi ali pa infarkta. Žal lahko vedno pogosteje slišimo, kako je kakšnega kap ali pa infarkt in se je njegovo življenje povsem spremenilo zaradi posledic te bolezni. Vendar pa, si lahko predstavljate, da lahko to vse skupaj preprečite na povsem neinvaziven način, s preiskavo, ki se imenuje ultrazvok srca? Glede na to, da UZ srca res ne pušča prav nobenih posledic in ni nič nevarna, je ultrazvok srca vsekakor smiselno opraviti takoj po tem, ko začutite kakšne bolečine v prsnem košu ali pa ste nenavadno utrujeni in opehani že po nekaj korakih ali pa stopnicah, ki ste jih prej brez težav  prehodili.

 

UZ srca odkrije tudi prirojene in pridobljene bolezni

UZ srca

               UZ srca odkrije res ogromno nekih prirojenih in pridobljenih bolezni

Glede na to, da brez zdravega srca tudi kakovostnega življenja ne moremo pričakovati, je povsem logično, da bi vsi skupaj morali posvečati bistveno več časa in energije zdravju srca. Vendar pa že sam način življenja ni zdrav in tudi vodi do najrazličnejših okvar, hkrati pa se tudi kar precej otrok rodi s srčnimi težavami, ki pa jih danes zdravniki že znajo uspešno odpraviti, kar pa nekaj desetletij tudi slučajno niso znali pozdraviti.

Vsekakor pa jim je danes izjemno v pomoč ravno ultrazvok srca, ki odkrije veliko napak, poleg tega je možno ultrazvok srca  opraviti tudi pri otrocih, zdravniki se lahko na poseg bolje pripravijo, če je opravljen ultrazvok srca, saj točno vedo, kje iskati napako in kakšna je, torej že pri načrtovanju posega vedo, s čim se bodo soočali in kakšno znanje uporabiti. Glede na vse prednosti, ki jih ima ultrazvok srca, ga je vsekakor smiselno opraviti čim prej, ko zdravnik ali pa vi sami pomislite, da je lahko z vašim srcem kaj narobe, saj si lahko tako rešite življenje ali pa ohranite kakovost življenja še naprej enako, saj lahko namreč ultrazvok srca prepreči tudi marsikatero kap ali pa infarkt.

 

Zdrava večerja se začne z zajtrkom

Zdrava večerja mora upoštevati nekatere zakonitosti organizma. V prvi vrsti mora zdrava večerja upoštevati proces regeneracije. Zmoti jo lahko preobilna večerja, ki aktivira presnovni proces. S tem je manj možnosti za učinkovito regeneracijo.

Večerja naj bo kakovosten in zdrav obrok.

Večerja naj bo bogata z kakovostnimi beljakovinami in zdravimi maščobami

Odsvetujejo se ogljikovi hidrati, saj jih telo zvečer ne potrebuje ali jih potrebuje v manjših količinah. Prav tako zdrava večerja ne vsebuje pretirano kaloričnih in visoko energijskih jedi. Na seznamu nepriporočljivih jedi so tudi mastne in ocvrte jedi, sir, šunka, krompir, stročnice in druga živila. Prav tako ni zdrava večerja prenajedanje v poznih urah ob hladilniku. Krivec za takšno početje je dober občutek, ki ga telesu povzroča zaužita hrana. Možgani so na drugi strani sposobni ustvariti potrebo po prehranjevanju z namenom doseči omenjeni dober občutek. Človek se temu primerno odzove s prehranjevanjem, čeprav zato nima nobenega tehtnega razloga. Najlažje lažni občutek lakote premagajo ljudje s trdnim značajem, ki se takšnim pojedinam preprosto odrečejo. Zdrava večerja naj vsebuje jedi, kot so : piščanec, ribe na žaru, pusta skuta, navadni jogurt, zeliščni čaj in podobne jeti. Prav tako lahko zdrava večerja vsebuje doma pripravljene juhe. To so lahko goveja, zelenjavna ali druge doma pripravljene juhe. Njihova značilnost je, da so lahko prebavljive in vsebujejo veliko mineralov. Zavedati se je tudi treba, da je večerja zadnji obrok dneva. Prvi obrok je zajtrk, sledi kosilo, med njima je malica, prav tako sledi malica kosilu. Zato se zdrava večerja dejansko začne z zajtrkom in nadaljuje z vsemi naštetimi obroki. Pravilno količinsko, kakovostno in količinsko odmerjeni obroki so pogoj za zdravo večerjo. Če preko dneva ne užijemo dovolj hrane in pijače, bomo zvečer povsem logično pošteno lačni ter se ne bomo mogli zadovoljiti z majhnimi in skromnimi obroki. Zdrava večerja ne vsebuje živila kot so čokolada, slanina, dimljeno meso, energijski napitki in druga živila.

Več o idejah za zdravo večerjo si lahko preberete na blogu Linea Snelle.

 

Zdrave maščobe so mononenasičene in polinenasičene maščobe

Zdrave maščobe so mononenasičene in polinenasičene maščobe. Ne zdrave maščobe so nasičene maščobne kisline. Ime nasičene izvira iz strukture, saj vsak njihov krak zaseda partner. Ker so site, nimajo interesa za ustvarjanje nove povezave in nadaljnjo presnovo. Presnovno niso dejavno, vključene v trigliceride pristanejo v trebušnem maščevju ter tam obtičijo. Nahajajo se v mesu, maslu in mesnih izdelkih. Njihovo prekomerno uživanje povečuje možnost nastanka debelosti in srčnega infarkta. Telo nasičene maščobne kisline uporabi kot vir energije. Ne zdrave maščobe vsebujejo izdelki živalskega izvora, kot so siri, mesni izdelki, maslo, mleko in mlečni izdelki.

Enkrat in večkrat ne nasičene maščobne kisline

Maščobe imajo velik pomen za zgradbo in presnovo živih bitji. Maščobne kisline so ključna sestavina celične ovojnice, v njih živa bitja shranjujejo energijo. V prehrani koristijo zdrave maščobe. Človeško telo maščobe potrebuje, ker jih samostojno ne more izgraditi. To so esencialne maščobne kisline. Sodobna prehrana danes vsebuje zdrave maščobe, ki vsebujejo nenasičene maščobe. Obstajajo večkrat ali enkrat nenasičene maščobne kisline. Ko se znajdejo v procesu presnove hlastajo po partnerju. V presnovnem procesu so živahne in dejavne. Sodobna zdrava prehrana je pripravljena z rastlinskim oljem, velja za bolj zdravo od maščob živalskega izvora. Poleg rastlinskega olja najdemo nenasičene maščobe v rastlinah bogatih z maščobami in v morskih ribah. Tipičen primer manj zdrave maščobe živalskega izvora so maslo, slanina, zaseka in smetana.

kapsule z omega 3 maščobami

Laneno olje vsebuje tudi Omega 3 zdrave maščobe

Živalske maščobe koristijo predvsem v ekstremnih razmerah, saj dajejo dvakrat toliko energije na enoto mase kot jo dajejo ogljikovi hidrati in beljakovine. Zato so prisotne v prehrani ljudi, ki živio v ekstremnih razmerah. Hrano bogato z maščobami živalskega izvora najdemo v prehrani Eskimov na Arktiki in v prehrani visokogorskih ljudstev. Potrebujejo jih kot omenjen vir energije ter zaščito pred mrazom. Pojem zdrave maščobe je potrebno razumeti v celoti in popolnosti, saj lahko le na ta način pravilno izbiramo številne prehranske možnosti.

Predvsem pa po zdravih maščobah posegajo športniki in ljudje, ki želijo ohranjati telesno težo, zato kapsule z zdravimi maščobami najdemo tudi v športnih trgovinah.

Holesterol, ciljne vrednosti lipoproteinov

Holesterol vrednosti so ciljne količine lipoproteinov v krvi. Priporočljive vrednosti za holesterol v krvi predpisuje stroka, z njihovim upoštevanjem se zmanjšajo nevarnosti tveganja.

Proti holesterolu z zdravo prehrano.

Ciljne vrednosti skupnega, dobrega in slabega holesterola

Dobri in slabi holesterol sta lipoprotein z visoko gostoto oziroma lipoprotein z nizko gostoto. Lipoproteini so snovi, sestavljene iz maščob in beljakovin. Človeškemu telesu omogočajo transport krvi po krvi. Na količino lipoproteinov v krvi vplivajo telesna teža, hormoni, zdravila, stres in starost. Lipoproteini z nizko gostoto prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če vrednosti za holesterol z nizko gostoto pretirano narastejo, se začne nalaganje na stene žil. Dolgoročno slaba skrb za holesterol oziroma njegovo ohranjanje v okviru priporočljivih vrednosti, se kaže kot možnost zoženja in otrditev arterijskih žil. Optimalne vrednosti za holesterol nizke gostote naj bi bile manjše 2,6 mmol/l. Lipoproteini z visoko gostoto prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom. V nadaljevanju jetra poskrbijo za presnovo holesterola. Lipoproteini z visoko gostoto tudi zmanjšujejo možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola ob žilne stene. Optimalne vrednosti za holesterol z visoko gostoto so večje od 1 mmol/l. Obstajajo tudi optimalne vrednosti za skupni holesterol. Skupnega holesterola v krvi naj bi bilo manj kot 5 mmol/l. Stroka že vrsto let opozarja na nevarnost neoptimalnih količin holesterola v krvi. Ateroskleroza sodi med najpomembnejše vzroke za bolezni ožilja in srca v razvitem svetu. Proti aterosklerozi se lahko borimo v primerih, ko se ta izrazi s točno določenimi simptomi. V prvem koraku se priporoča opustitev kajenja ter redna telesna aktivnost. Če opustitev kajenja in redna telesna vadba ne dasta zadovoljivih rezultatov, se lahko uvede jemanje zdravil. Najbolj uveljavljena skupina zdravil so statini, veljajo pa za najbolj učinkovit način ukrepanja. V številnih primerih se začnejo jemati okrog petdesetega leta starosti po opravljenem zdravniškem pregledu. Načeloma koristi tudi preventivno ukrepanje, še predno pride do prekoračitve optimalne vrednosti za holesterol. Več o holesterolu si lahko preberete tukaj.

Znaki depresije so telesni in duševni

Znaki depresije so telesni in duševni znaki, ki se pojavljajo na različne načine. Telesni znaki depresije se kažejo kot utrujenost, bledost, bolečine, pogosto vodijo do sklepov, da gre za eno od telesnih bolezni. Duševni znaki depresije so tesnoba in strah, čustvena otopelost, pobitost, depresivno razmišljanje, blodnje in halucinacije, samomorilni nagibi, motnje koncentracije in spomina ter drugi duševni znaki depresije.

Poznamo več znakov, ki kažejo na depresijo.

Znaki depresije so lahko posledica nizkih ravni serotonina, dopamina in noradrenalina

Zaradi nizke ravni kemičnih snovi v možganih je prekinjena komunikacija med živčnimi celicami ali pa gre za napake v prenosu. Pri vsakem človeku so znaki depresije izraženi drugače, zato velja k reševanju težav pristopiti individualno. Na splošno velja, da se znaki depresije lahko odpravljajo z zviševanjem ravni kemičnih snovi v možganih. Pri tem koristijo antidepresivi. To so zdravila, ki izboljšujejo razpoloženje depresivnih bolnikov z zviševanjem ravni živčnih prenašalcev. Znaki depresije so lahko tudi dedni, lahko gre za značajske lastnosti, nanje vplivajo okolica, mišljenjski vzorci, spol, življenjski dogodki, pomanjkanje dnevne svetlobe in številni drugi dejavniki. Med možne vzroke lahko sodijo tudi hormoni, kortizol vliva na stres in odzivanje telesa, adrenalin aktivira strahove in bojazen, med pomembne sodijo tudi ženski hormoni. Depresiji se je mogoče izogibat, obstajajo tudi različni načini zdravljenja. Izogibanje je mogoče predvsem preko analize ob nastanku resnih težav. Vsak človek svoje življenje oblikuje po svoje, zato se mora ob nastanku resnih težav predvsem zavedati možnosti sprememb. Možnosti sprememb je lahko nešteto, problem je v samoomejevanju in drugih podobnih pristopih ali razmišljanjih. Proti negativnim vplivom iz okolice ima vsak človek dve osnovni orožji : obrambo ali umik. Izbira mora biti zelo premišljena. Pri zdravljenju obstajajo prav tako različne alternative, njihova izbira je odvisna od več dejavnikov. Zdravila so lahko učinkovita, zavedati pa se je potrebno njihovih stranskih učinkov. Stranski učinki zdravil so brez dvoma nezaželeni, ko se želijo odpraviti znaki depresije. Več o znakih depresije si lahko preberete tukaj.

Zgaga ali refluks

Zgaga ali refluks je zdravstvena težava, ki jo povzroča vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije je zgaga vsaj enkrat tedensko težava polovice globalnega prebivalstva. Pri prebavi želodec izloča želodčno kislino, ta pa se v nekaterih primerih izloči v prekomernih količinah. Najpogostejši vzroki so preveč alkohola, sladkarij, pekoča ali premastna hrana, sladkarije, nikotin, vzrok pa je lahko tudi stres. Najpogosteje preveč želodčne kisline čuti kot pekoča bolečina v predelu želodca. Ko se kisla želodčna vsebina vrača iz želodca v požiralnik, občutimo pekočo bolečino. Z drugo besedo : muči nas zgaga.

Ohlapnost mišice, ki povezuje požiralnik in želodec

Prva pomoč je sprememba prehranjevalnih navad, razvad, skrb za telesno težo in izbira oblačil. Zgaga ali prekomerno izločanje kisline se lahko zmanjša z opustitvijo pitja kave, pitja pravega čaja, uživanja gaziranih brezalkoholnih pijač, pitja vseh alkoholnih pijač, začinjenih in mastnih jedi, lešnikov, orehov, čokolade. Na seznamu so tudi načeloma zdravo sadje in zelenjava, kot so česen, čebula, pomaranča, limona. Zgaga se lahko odpravlja tudi z urejanjem obrokov in njihovim usklajevanjem z drugimi aktivnostmi. Nekaj ur po obroku se velja izogibati ležanju, priporočljivo je izogibanje večjim telesnim naporom, obroki naj bodo pogostejši, vendar manj obilni, dve do tri ure pred spanjem ni priporočljivo uživanje hrane, priporočljiv je tudi položaj spanja z dvignjenim vzglavjem. Kajenje velja opustiti, saj nikotin zmanjšuje tesnjenje spodnje mišice zapiralke požiralnika, kar posledično pomeni povečanje možnosti vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Zgaga je lahko tudi posledica stresa, ki je v sodobnem času zelo pogost. Stres v kombinaciji s preobremenitvijo povzroča težave z želodcem, saj vpliva na ustvarjanje prevelike količine kisline. Kar z drugo besedo pomeni zgaga. Na žalost sta stres in preobremenitev del vsakdanjika, hkrati pa lahko tudi motivacija za spremembo življenjskih navad, ritma in vsega ostalega. Življenjske navade velja podrobno analizirati ter jih skladno z ugotovljenim spreminjati, posebno ko nas mučijo zgaga in druge zdravstvene težave. Nasvete za boj proti zgagi lahko preberete na sletni strani Vzajemne.

Klop letno okuži več tisoč ljudi

Klop je pogosta in velika nevarnost, zato se z njim strokovno ukvarjamo že več desetletji. O nevarnosti je najbolj zgovorna uradna statistika, ki se beleži že veliko časa. Poleg nevarnosti nam sporoča tudi življenjske navade klopa. Med posameznimi leti je število okužb različno, kar kaže, da je klop v nekaterih letih bolj, v drugih pa manj aktiven.

Topli jesenski meseci podaljšajo aktivnost klopa

V letih z več okužbami so bili tudi toplejši pozno poletni ali jesenski meseci. To pomeni večjo možnost, da se klop dvakrat preobrazi iz nižje v višjo razvojno fazo v enem letu. Pogoj je seveda prvi ugriz zgodaj spomladi ter drugi v poznem poletju ali zgodnji jeseni. Največkrat se klop iz zimskega zavetja odpravi iskat žrtev ob temperaturah nad pet stopinj Celzija, ob enakih temperaturah se tudi največkrat skrije v varno zavetje pred nizkimi jesenskimi in zimskimi temperaturami. Po prehodu iz zavetja si  klop poišče na vegetaciji najbolj primerno mesto za prehod na žrtev in ugriz.

Med najbolj priljubljenimi žrtvami klopa so ptice, plazilci in človek. Obstaja tudi zanimiva povezava z jelenjadjo, katere število je tesno povezano z klopi in okužbami na določenem območju. Višino primernega mesta klop izbere glede na stopnjo razvoja oziroma razvojno fazo. Najnižje razvojne faze se nahajajo na višini do pol metra, odrasel klop pa preži na žrtev na višini do približno metra in pol. Višja lega in višja razvojna faza daje hkrati človeku več možnosti, da ga vidi ter po potrebi uniči. Največkrat se nahaja na koncu vegetacije v značilnem položaju. Pri tem ima iztegnjen prvi par nog, s katerimi krili po zraku. To je značilno gibanje prvega para nog, na katerih ima organ za zaznavanje. Klop namreč nima oči, organ za zaznavanje temperature, vonja, vibracij, vlago, kemične snovi na žrtvi ter v žrtvi. Klop je najbolj pozoren na izdihan zrak žrtve, oziroma izdihan ogljikov dioksid.

Obiščite več uporabnih informacij: https://www.sos-klop.si/

Anksioznost, stanje živčne napetosti

Anksioznost je stanje živčne napetosti. Začne se lahko nenadno, lahko pa se anksioznost razvija postopoma. Anksiozne motnje so močni občutki tesnobe, ki bolnika ovirajo pri vsakodnevnih opravilih ter trajajo tudi takrat, ko potencialno ogrožajoča situacija že mine.

Anksioznost je stanje napetosti,

Anksiozne motnje se deli v sedem kategorij

Katergorije anksioznih motenj so : socialna fobija ali socialna anksioznost, panična fobija, generazlirana anksiozna motnja, agorafobija, specifične fobije, post travmatska stresna motnja ter obsesivno kompulzivna motnja. Anksioznost postane težava, ko je oseba večino dni nekaj tednov zapored anksiozna. Z anksioznostjo postane oseba nezmožna normalno živeti. Spremeni se življenjski ritem oziroma vsakdanjik. Nespečnost povzroča zmanjšano sposobnost preko dneva, pojavljajo se napake v službi ter druge težave. Nekateri bolniki se že pred nekoliko težjimi nalogami počutijo, da jim grozi smrtna nevarnost. Anksioznost se lahko omili z odvračanjem pozornosti, z različnimi sprostitvenimi tehnikami ali dihalnimi vajami, s poslušanjem glasbe, izleti v naravo, pogovori, jogo, iskanjem razumskih odgovorov, z opravljanjem miselnih vaj, kot je reševanje ugank, križank in na razne druge načine. Anksioznost velja na strokoven način reševati, ko smo prepričani, da smo izčrpali že vse ostale možnosti. Pogoste stresne situacije še niso anksioznost. S stresnimi situacijami se na dnevni ravni srečuje veliko število ljudi, hkrati pa malo število muči anksioznost. Na anksioznost vplivajo številni dejavniki. Oseba ima lahko prirojeno nagnjenje k anksioznosti, doživlja lahko različne neprijetne dogodke v okolici, ima zdravstvene težave, doživela je smrt v družini, denarne težave, izgubo delovnega mesta, je osamljena in podobno. Posebno zahtevno je soočenje bolnikov, ki imajo določene osebnostne lastnosti. Te lastnosti so lahko v normalnih ali zdravih okvirih celo pozitivne in v družbi odobravane kot dobre lastnosti. Vendar lahko človek z pretiravanji, neprimernimi prijemi in na druge načine, te sicer pozitivne osebnostne lastnosti privede do območja anksioznosti. Anksioznost se v tem primeru kaže kot nesposobnost obvladovanja situacije, pretiran perfekcionizem in na razne druge podobne načine. Več o anksioznosti si lahko preberete na strani vzajemna.si.

Šentjanževka je vsestranska pomoč

Šentjanževka je primerna za zdravljenje kože, ki je poškodovana ter za razne druge težave.

Šentjanževka ima vrsto zdravilnih učinkovin, ki so splošno znane in dobro raziskane. Zdravilne učinkovine pripravkov iz šentjanževke opisujejo tako sodobni viri, kot tudi starejši. Ljudem na območju Alp se je šentjanževka priljubila zaradi izrazite barve, časa cvetenja ter zdravilnih učinkovin. Sončev obrat je imel že od prazgodovine dalje poseben pomen, skozi različne šege in običaje se je ohranil do današnjih dni. Med znane običaje sodijo kresovanja, izdelovanje venčkov, nabiranje praproti in številne drugi običaji. Rastlinam cvetočim v času sončnega obrata so pripisovali posebno moč, zato so jih na različne načine uporabljali in izkoriščali. Šentjanževka je bila znana že v antiki, iz takratni zapisov spoznamo njeno učinkovitost proti zastrupitvam. Danes je šentjanževka v manjših količinah priljubljena v prehrani, uporablja se kot zelišče, ki vpliva na duševno dejavnost, proti bolečinam v živcu, vnetju veznega tkiva, migreni, z dodajanjem olivnega, sončničnega ali drugega olja nastane odlično zdravilo za zdravljenje ran in opeklin. V prihodnosti gre pričakovati tudi nadaljnje raziskave, saj daje šentjanževka dobre rezultate v številnih novejših testiranjih in primerjavah z danes znanimi zdravili. Vsekakor pa zahteva tudi zavedanje nevarnosti negativnih učinkov. Optimalen odmerek nam bo koristil, pretiran pa ima lahko negativne učinke. Učinke velja pričakovati skladno z prakso in izkušnjami, v nekaterih primerih ima učinek tedenski ali daljši zamik. Med možne negativne učinke štejemo glavobol, utrujenost, prebavne motnje, alergične reakcije in podobne druge negativne učinke. Zaradi zelo obsežnih raziskav, zelo pogoste uporabe in njene splošne razširjenosti, smo lahko ob upoštevanju nasvetov lahko pomirjeni. Za večje ali manjše odklone splošno ugotovljenih optimalnih odmerkov se zato odločimo na podlagi predhodnega posvetovanja s strokovnjaki. Koristi tudi posvetovanje o učinkovitosti, učinkih ter optimalnem času zdravljenja.

Šentjanževka je zelo koristna rastlina, vendar lahko zaradi široke palete učinkovitosti in znanih reakcij na druga zdravila, prinaša tudi možnost negativnih učinkov.

Več o rastlini