Islandija je dežela gejzirjev, ledenikov, mokrišč ter drugih naravnih lepot. Islandija je evropski otok, ki na robu prestolnice nudi prehod v povsem naravno okolje. Povprečen prebivalec stare celine bo potreboval kar nekaj časa, da se navadi na bistveno drugačno okolje zunaj prestolnice ter drugih večjih mest.
Najbolj severno ležeča evropska prestolnica
Reykjavík je evropska prestolnica, ki leži na geografski širini nedaleč od polarnega kroga. Poleti temu primerno obiskovalce presenetijo skoraj povsem svetle noči, pozimi pa vsega štiri ure sončne svetlobe. Ime Reykjavík je sestavljenka pojmov reyka in vík. Reyka pomeni spuščati dim ali paro oziroma kaditi se, vík pa zaliv. Domnevno je naselje proti koncu devetega stoletja ustanovil Viking Ingolf Arnarson, ime pa je opis zaliva s kadečimi geotermalnimi izviri. Mesto se nahaja na jugozahodu otoka Islandija ter šteje preko sto dvajset tisoč prebivalcev. Nahaja se na območju velikem dvesto triinsedemdeset kvadratnih kilometrov, urbano podobo krasijo bližnji mogočen slap Gulfoss, gejzir Strokkur, Modra laguna s termalno vodo. Na severu otoka Islandija najdemo mesto Akureyri, leži v zalivu Eyafjörðura. Od prestolnice je oddaljen preko štiristo kilometrov, velja za šolsko, gospodarsko in kulturno središče severnega dela otoka. Mesto ima skoraj dvajset tisoč prebivalcev, velja za preskrbovalno središče z obrati za predelavo mleka in rib, tekstilno tovarno, tovarno barv in mila . Severno od Akureyrija se nahaja Husavik, kjer v vodah Severnega morja domujejo kiti. Severna Islandija se v vsej svoji lepoti kaže tudi preko jezera Myvatn. Gre za plitvo evtrofno jezero, ki leži na območju aktivnega vulkanizma na severu Islandije, nedaleč od vulkana Krafla. Ustvaril ga je izbruh vulkana, danes se ponaša z okoliškim mokriščem in izjemno bogato favno vodnih ptic. Med severom in jugom se Islandija kaže kot puščava z velikimi čredami ovac. Na jugu obiskovalcem Islandija ponuja na ogled, ledenik Vatnajokull, svojevrstna posebnost pa je tudi možnost vožnje mimo ledenih gora.